Mikrobiološki indikatorji fekalnega onesnaženja pitne vode bi morali biti klasični povzročitelji črevesnih infekcijskih bolezni. Ker pa je te mikrobe v vodi težko dokazati, jih nadomešča indikatorska skupina mikrobov (ne le indikatorji, temveč pogojno patogeni). Normativi za pitno vodo prepovedujejo prisotnost teh indikatorjev v vodi.
Dovoljene norme za umetno pripravljeno vodo dovoljujejo do 10 klic v 1 cm3 vode, za naravno vodo in zaprte vire pa do 100 klic v 1 cm3 vode
Fizikalno-kemični indikatorji onesnaženja pitne vode:
- kemično nadležne snovi: fenoli, cianidi, Pb, Mg, nitrati, fosfati, kloridi
- nitriti: do 0,005 mg/l (njihova prisotnost pomeni, da je zaključen proces mineralizacije proteinskih snovi)
- kloridi in fosfati (so znak obilnega onesnaženja s fekalnimi masami in urinom)
- amoniak in druge dušikove spojine: do 0,1 mg/l
- kloridi: do 30 mg/l
- neorganske snovi: do 200mg/l
Razredi voda:
- 1. razred (salmonidne vode): lahko brez čistilnih naprav
- 2. razred: obvezne čistilne naprave
- 3., 4. razred: prepovedana uporaba take vode
