Ko poskrbimo za svoje fiziološke potrebe, pa potrebujemo vodo tudi za druge aktivnosti. Čista voda je osnova vsake osebne telesne higiene, z njo pripravljamo hrano, skrbimo za higieno bivalnih in delovnih prostorov, izrabljamo pa jo tudi za določene tehnološke procese v industriji.
Vendar pa tudi voda prinaša možnost določenih epidemioloških tveganj. Preko vode se namreč lahko širijo najrazličnejši povzročitelji nalezljivih bolezni, vse pogosteje pa je voda tudi kemično onesnažena zaradi vdora odpadnih vod, ki vsebujejo detergente, toksične snovi, pesticide in podobno.
Zato je pomembno, da poznamo pogoje, pod katerimi lahko vodo proglasimo za pitno.
V pitni vodi se lahko nahajajo raztopljeni plini iz atmosfere in tal (ogljikov dioksid, žveplov dioksid, kisik, metan) pa tudi delci trdnih snovi organskega ali anorganskega izvora. V vodi so raztopljene tudi druge snovi, na primer sol v morski vodi. Poleg tega se v vodi nahajajo tudi mikroorganizmi in celo radioaktivne snovi.
Trdoto vode določa količina topljencev, predvsem spojine kalcija in magnezija (karbonati, sulfati, kloridi), skupno trdoto pa določimo z vsoto vseh teh spojin. Karbonati predstavljajo prehodno trdoto, ki pri segrevanju izgine (izhlapevanje ogljikovega dioksida), netopljivi karbonati pa se nalagajo v obliki vodnega kamna. Preveč trda voda ima stopnjo trdote nad 18 °H (trdoto vode merimo v H stopinjah – 1 °H pomeni 10 g Ca ali 7,14 g Mg na 1000 l vode) in otežuje kuhanje, povečuje porabo mila, dela vodni kamen. Preveč mehka voda – do 4 °H pa po drugi strani ni prijetna za uživanje zaradi plehkega okusa.
Voda naj bi bila brez barve, vonja in okusa, vendar ima lahko vse izmed omenjenega zaradi primesi organskega ali anorganskega izvora:
- Soli železa ali mangana ji dajejo grenak okus in taka voda je motna.
- Fluoridi sicer zavirajo zobni karies, a so večje količine za človeka toksične.
- Klor in njegove spojine povzročajo močno dražeč zadah.
- Rastline v vodi povzročajo motnost, slab okus, zabarvanost in zadah.
- Fenol, ki se nahaja v organsko onečiščenih vodah, v kontaktu s klorom tvori klorfenol, ki ga prepoznamo po zoprno medicinskem zadahu.
